Mednarodna foneti�na transkripcija

�poslovenjeni izgovor� na desni strani.
Na primer
Montparnasse, francoski izgovor [mө̃parn'as], poslovenjeni izgovor monparnas.

znamenja

opis izgovorjave

poslovenjeni izgovor

a

a, kot v sloven��ini mati, ona ...

�, a
α

a, izgovorjen z nazaj pomaknjenim jezikom, kot v angle��ini Marlow ...

a, a
ã

a, izgovorjen skozi nos, kot v franco��ini centime ...

an pred b, b, v am
 
Λ

a, izgovorjen z malo bolj privzdignjenim jezikom, v angle��ini but ...

à
æ

zelo �irok e, bolj kot kmèt ...

ê, è, e
ε

�iroki e, kot v sloven��ini têta, kmèt, sile ...

ê, è, e
e

ozki e, kot v sloven��ini p�t ...

�
ə

polglasnik, srednjejezi�ni srednjevisoki samoglasnik, kot v sloven��ini pes ...

e
ε̃

�iroki e, izgovorjen skozi nos, kot v franco��ini bassin ...

en, pred b, f, p v em
 
λ

l, izgovorjen tako, da se jezi�na konica dotika spodnjih sekalcev, kot v srbohrva��ini Bijeljina ...

lj
ŋ

n, izgovorjen na mehkem nebu, kot bronhij, bang, Cankar ...

ng, pred k, g, h v nk
 
ө

�iroki o, kot v sloven��ini g�ra, nòr, do ...

�, ò, o
o

ozki o, kot v sloven��ini p�t ...

�
ө̃

�iroki o, izgovorjen skozi nos, kot v franco��ini salon ...

on
œ

�iroki e, izgovorjen z zaokro�enimi ustnicami, kot v nem��ini H�lle, franco��ini �sterreich ...

e
ø

ozki e, izgovorjen z zaoko�enimi ustnicami, kot v nem��ini �sterreich ...

e
œ̃

�iroki e, izgovorjen z zaokro�enimi ustnicami in skozi nos, kot v franco��ini un ...

en pred b, f, p v em
 
θ

s, izgovorjen pod in za zgornjimi sekalci ...

t
ð

z, izgovorjen pod in za zgornjimi sekalci ...

d
w

v, izgovorjen z obema ustnicama, kot v sloven��ini vzeti, siv ...

v
y

i, izgovorjen z zaokro�enimi ustnicami, kot v K�zmi�, M�nchen ...

i
 

Preostala znamenja za glasove imajo pribli�no slovensko glasovno vrednost. �umniki (�, �, �) so proti pravilom mednarodne foneti�ne transkripcije pisani s slovenskimi znamenji, prav tako sta v imenih uporabljeni kot pomo�ni transkripcijski znamenji � (mehki �) in � (mehki �).

 
Drugi znaki:  
: predhodni glas je dolg  
' naglas; znak stoji vedno pred nagla�enim glasom (na primer acet'on)  
Izgovorjava latinskih besed in imen
Primeri, kjer je izgovorjava lahko dvojna
klasi�na ali avtenti�na tradicionalna ali cerkvena
c = vedno k (Cicero - Kikero) c = k pred a, o, u in pred soglasniki; pred ae, oe in
drugod =
c
ae = aj (Caesar - Kajzar) ae = e (haematoma = hematoma)
oe = oj (poena = pojna) oe = e (poena = pena)
s = s   s = z med dvema samoglasnikoma in v skupini ns
ti = ti   ti = ci pred samoglasniki (nekatera odstopanja, na primer
bestia = bestia)
Splo�na navodila    
qu = kv
x = ks
y = i
ch = h
ph = f
th =t
rh = r
     
i = j na za�etku besede, �e mu sledi samoglasnik, in med dvema samoglasnikoma, sicer = i    
 

V zadnjem �asu se povsod - tudi pri nas - �edalje bolj uveljavlja klasi�na izgovorjava, zlasti pri branju anti�nih tekstov, medtem ko se je tradicionalna izgovorjava ohranila predvsem v terminologiji posameznih naravoslovnih znanosti (bilogija, medicina in tako dalje).


Pavle Jenko
Kranj, Zasavska cesta 40
SLOVENIJA

[email protected]
moj Hobby

 Na Vrh