Vsi poj’te rakom žvižgat’,

lažnivi pratikarji,

lažnivi zvezdogledi,

vremena vi preroki!

Vi modrijani, hoč’te

v nebeških zvezdah brati:

al’ sonce bo dobrotno

nam dalo srečno leto,

al’ bo neba togota

vetrov nam šum zbudila,

razsula v pólje točo,

utopila čoln na morju,

sad umorila trte.

Lažnivi zvezdogledi,

vsi poj’te rakom žvižgat’!

Dve sami zvezdi gledal,

oči sem svoje ljube,

dve svetli zvezdi gledal,

sem v njih neumni slepec

vesele bral si dneve

in sončno brez oblakov

sem bral ljubezni srečo.

Solzé so meni zrasle

in kes in srd sta zrasla,

sramota ino moj’ga

mirú je smrt mi zrasla.

Dve sámi ste zmotili,

dve sámi zapeljali

mi zvezdi umno glavo;

in cel’ga néba hoč’te

vi zvezde zmodrovati! —

Lažnivi pratikarji,

lažnivi zvezdogledi,

vremena vsi preroki,

le poj’te rakom žvižgat’! —